Ozonska plast je naravni mehanizem zaščite pred škodljivimi učinki ultravijoličnega (UV) sevanja. Letos svetovni dan ozona obeležujemo pod geslom “Montrealski protokol: obnavljanje ozonske plasti in omejevanje podnebnih sprememb”. Tema poudarja izjemne dosežke Montrealskega sporazuma ne le pri zaščiti ozonskega plašča, temveč tudi pri prizadevanjih za blažitev podnebnih sprememb.
Ozonski plašč: pomemben in krhek ščit Zemlje
Ozonska plast je tanek plinski ščit v zgornjem delu Zemljine atmosfere. Ima ključno vlogo pri preprečevanju prehoda večine škodljivega ultravijoličnega sončnega sevanja v nižje dele atmosfere. Brez tega zaščitnega sloja bi bili intenzivni sončni UV-žarki smrtonosni za številne oblike življenja.
Kemikalije, znane kot halogenirani ogljikovodiki, so glavni povzročitelji tanjšanja ozonske plasti. To so spojine, v katerih so ogljikovi atomi povezani s halogenimi atomi, kot so fluor, klor, brom ali jod. Pogosto uporabljeni plini, ki so prispevali k tanjšanju ozonske plasti, so bromometan, ogljikov tetraklorid in družine kemikalij, znane kot haloni, klorofluoroogljikovodiki (CFC) in klorofluoroogljikovodiki (HCFC).
Dunajska konvencija in Montrealski sporazum
Zaradi tanjšanja ozonske plasti v drugi polovici 20. stoletja je mednarodna skupnost spoznala, da je ukrepanje nujno, zato je leta 1985 podpisala Dunajsko konvencijo o varstvu ozonske plasti. To je bil temelj za Montrealski sporazum dve leti pozneje, katerega cilj je bil postopno odpraviti proizvodnjo in porabo snovi, ki tanjšajo ozonski plašč. Protokol je bil izredno uspešen, saj je trenutno pod nadzorom skoraj 100 škodljivih vrst kemikalij.
Implementacija Montrealskega sporazuma je bila uspešna tako v razvitih državah kot v državah v razvoju. Večina držav se je držala časovnih načrtov postopnega opuščanja, nekatere pa so jih celo presegle. Leta 2009 sta Dunajska konvencija in Montrealski sporazum postala prva akta v zgodovini Združenih narodov, ki sta dosegla splošno ratifikacijo.
Kigalijev amandma: korak naprej
Leta 2016 je bil Montrealskemu protokolu dodan Kigalijev amandma, ki omejuje fluorirane ogljikovodike (HFC). Čeprav HFC ne tanjšajo ozonske plasti, imajo velik toplogredni potencial. Cilj spremembe je postopno zmanjšanje uporabe HFC, s čimer lahko pomembno prispevamo k svetovnim prizadevanjem za blažitev podnebnih sprememb.
Čeprav je protokol uspešno naslovil problem, obstajajo izjeme pri uporabi omenjenih plinov, za katere ni na voljo nadomestkov. Raziskave o okolju prijaznih alternativah še potekajo.
Ko letos obeležujemo svetovni dan ozona, se spominjamo neverjetnega napredka, ki smo ga dosegli z mednarodnim sodelovanjem v okviru Montrealskega protokola. Protokol ni imel le ključne vloge pri obnovi ozonske plasti, ampak je prispeval tudi k svetovnim prizadevanjem za boj proti podnebnim spremembam. Sporazum dokazuje, kaj vse je mogoče doseči z mednarodnim sodelovanjem na globalni ravni.
Vir: https://www.un.org/en/observances/ozone-day
