Objavljeno je novo poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) „Kakovost zraka v Evropi – poročilo za leto 2020“, kjer je izpostavljeno, da so evropske, nacionalne in lokalne politike ter zmanjšanje emisij v ključnih gospodarskih panogah pripomogle k izboljšanju kakovosti zraka po vsej Evropi. Kljub temu pa se mejne vrednosti kakovosti zraka, zakonsko določene na ravni EU, še vedno razlikujejo od referenčnih vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), kar pa namerava Evropska komisija rešiti z revizijo standardov EU v okviru akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje.
Onesnažen zrak v Evropi v povprečju povzroči 400.000 prezgodnjih smrti in posledično 166 milijard EUR družbenih stroškov letno (raziskava dostopna tu).Na Evropski agenciji za okolje poročajo, da so se od leta 2000 emisije glavnih onesnaževal zraka iz prometa, vključno z dušikovimi oksidi (NOx), znatno zmanjšale, navkljub naraščanju povpraševanja na področju mobilnosti in posledičnemu povečanju emisij toplogrednih plinov v tej gospodarski panogi. Prav tako so se emisije onesnaževal iz oskrbe z energijo močno zmanjšale, po drugi strani pa je napredek pri zmanjševanju emisij iz stavb in kmetijstva počasen.
Na EEA izpostavljajo še, da je kot posledica boljše kakovosti zraka leta 2018 zaradi onesnaženosti z drobnimi delci prezgodaj umrlo približno 60 000 ljudi manj kot leta 2009. Pri dušikovem dioksidu je zmanjšanje števila prezgodnjih smrti še večje, saj se je to število v zadnjem desetletju zmanjšalo za približno 54 %. Izpostavljajo, da je ključni dejavnik izboljšav nenehno izvajanje okoljskih in podnebnih politik po vsej Evropi.
Evropski komisar za okolje Sinkevičius izpostavlja, da “smo si z evropskim zelenim dogovorom zastavili cilj, da vse vrste onesnaževanja zmanjšamo na nič. Če želimo uspeti in v celoti zaščititi zdravje ljudi in okolje, moramo še bolj zmanjšati onesnaženost zraka in bolje uskladiti standarde kakovosti zraka s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije. To bomo obravnavali v prihodnjem akcijskem načrtu.“
