KAMPANJA

POZOR: tukaj je dihanje nevarno! Kje v Ljubljani dihamo najbolj onesnažen zrak?

Ljubljana, 2. 12. 2020 – Partnerstvo za okolje in zdravje začenja z zbiranjem predlogov lokacij za izvedbo meritev koncentracij NO2.

V Partnerstvu za okolje in zdravje si želimo, da bi bila naša mesta tudi v resnici mesta za ljudi. Poleg potrebne in ustrezne infrastrukture je za dobro počutje izredno pomembno tudi zdravo okolje, v katerem se prebivalci nahajajo. S tem pa so povezani tudi kakovost zraka in zelene površine, ki pozitivno vplivajo tako na ugodno mikroklimo kot tudi na kakovost zraka.

Zato smo se v Partnerstvu za okolje in zdravje odločili raziskati, kje v Ljubljani dihamo najbolj onesnažen zrak. Osredotočili se bomo na merjenje koncentracij dušikovega dioksida (NO2), ki je eno poglavitnih onesnaževal zraka – pri nas ga največ nastane kot posledica cestnega motornega prometa.

Poročilo meritev

Karta v celozaslonski različici

ZAKAJ MERILNA KAMPANJA?

Onesnaženost zraka v Ljubljani je slabša od pričakovanega. Na številnih lokacijah imamo resen problem z dušikovim dioksidom (NO2) v zraku, ki ga dihamo. V sodelovanju z nemško organizacijo Deutsche Umwelthilfe smo v 2019 izvedli raziskavo na 50 lokacijah po širšem središču Ljubljane, kjer smo namestili difuzivne vzorčevalnike ter med marcem in aprilom 4 tedne merili koncentracije NO2 v zraku. Rezultati, ki smo jih prejeli, so bili slabši od pričakovanega, zato smo se odločili, da merjenje ob prometnih vpadnicah in cestnih koridorjih ponovimo in tudi povečamo število lokacij.

ZAKAJ RAVNO LJUBLJANA?

Glavni vzrok za visoke koncentracije zdravju škodljivega dušikovega oksida v zraku je motoriziran promet oziroma natančneje emisije dizelskih vozil. Ljubljana je kot stičišče Slovenije tudi najbolj prometno obremenjena, kar negativno vpliva na kakovost zraka, saj se več kot 120.000 ljudi vsak dan pripelje na delo v Ljubljano, od tega večina s svojim avtomobilom. Ko dodamo še promet, ki ga povzročimo prebivalci in prebivalke Ljubljane, to predstavlja dolge kolone avtomobilov in goste oblake izpušnih plinov. In to je razlog za visoke koncentracije zdravju škodljivega dušikovega dioksida v zraku, katere še zlasti prispevajo vozila na dizelski pogon.

KDAJ BO POTEKALA RAZISKAVA?

Z zbranimi podatki o 200 najbolj z NO2 obremenjenimi lokacijami po Ljubljani, bomo predvidoma v začetku 2021 izvedli meritve. Na samem terenu nam bodo pomagali naši člani in prostovoljci.

KAKŠEN JE VPLIV NA ZDRAVJE?

Onesnaženost zraka je prvi okoljski vzrok prezgodnje smrti v Evropski Uniji, saj vpliva na kar 400.000 prezgodnjih smrti na leto, pri nas pa 1700. Povprečen odrasel človek dnevno vdihne in izdihne med 10.000 in 20.000 litri zraka.

Dušikovi oksidi (NOx) so strupeni in zelo škodljivi za zdravje. Prav tako je onesnažen zrak eden glavnih dejavnik tveganja za obolenje za najbolj pogostimi kroničnimi boleznimi, ki vključujejo rakava in srčno-žilna obolenja, bolezni dihal, sladkorno bolezen, težave v nosečnosti in tudi demenco. Najbolj rizična skupina so otroci, ker so manjši in s tem bližje plasti avtomobilskih izpuhov. Malčki vdihnejo zrak pogosteje kot odrasli, še posebej med igro in tekom. Starejši ljudje, ljudje s predhodnimi obolenji in kroničnimi boleznimi, kot je astma, nosečnice in še nerojeni otroci so prav tako hitro prizadeti ob izpostavljenosti onesnaženemu zraku.

Zato je kakovost zraka zelo pomembna!

ZAKAJ SE MERITVE IZVAJA POZIMI?

Koncentracije dušikovega dioksida (NO2) so praviloma višje v zimskem času, predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer (temperaturne inverzije), poleti pa nižje, ker se poleg boljšega redčenja NO2 porablja tudi za tvorbo ozona.

Evropska Agencija za okolje opozarja, da lahko pričakujemo, da bodo obdobja hude onesnaženosti zraka postala pogostejša ob določenih vremenskih razmerah in visoki ravni izpustov onesnaževal ter ob napovedanih obdobjih izjemne vročine, ki so povezani s podnebnimi spremembami.

KJE LAHKO PRIČAKUJEMO NAJVIŠJE KONCENTRACIJE NO2?

Ker je cestni promet največji vir NO2, lahko najvišje koncentracije pričakujemo ravno ob prometnih cestah in ulicah, z oddaljenostjo od le-teh pa tudi koncentracija NO2 pada. Z uporabo katalizarorjev v avtomobilih so se izpusti NO2 iz prometa sicer zmanjšali, a kljub temu je stanje še zmeraj zaskrbljujoče, saj je promet v mestih vedno gostejši, kar vpliva na povišane koncentracije onesnaževal, tudi NO2.

Doseganje mejnih vrednosti koncentracije dušikovih oksidov za zaščito zdravja ljudi ter vegetacije

Urna mejna koncentracija NO2 za zaščito zdravja ljudi:

(dovoljeno preseganje - 18-krat v enem letu);

Letna mejna koncentracija NO2 za zaščito zdravja ljudi

(dovoljeno preseganje - 18-krat v enem letu);

Kritična letna koncentracija NOx

za zaščito vegetacije in ekosistemov v naravnem okolju;

Raziskavo opravljamo:

Program sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.