12. novembra 2024 je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca “Moč narave v mestih”. Strokovnjaki s področja načrtovanja in upravljanja urbane narave, zelenih in ozelenjenih površin, so predstavili nove koncepte in rešitve iz različnih evropskih mest, obravnavali izzive prihodnosti in in skupaj z udeleženci iskali odgovore na pereče probleme v slovenskih mestih.
Moč narave v mestih: zakaj potrebujemo več zelenja v urbanih okoljih
V sodobnem svetu, kjer več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, so urbana središča postala ključna za družbeno, ekonomsko in kulturno življenje. Pri tem pogosto pozabljamo na enega izmed ključnih elementov urbanih okolij, ki je hkrati lahko spregledan, a je izjemnega pomena – naravo. Zelene površine v mestih ne prispevajo le k višji kakovosti življenja, temveč igrajo ključno vlogo pri soočanju s podnebnimi spremembami, zmanjševanju onesnaženja in reševanju drugih okoljskih izzivov.
1. Zeleni otoki miru in sprostitve
Sodobno mestno življenje je hitro in pogosto stresno, zato je potreba po miru in sprostitvi ključna za ohranjanje duševnega zdravja. Zelene površine, kot so parki, vrtovi in drevoredi, ustvarjajo pomirjujoče okolje, kjer lahko mestni prebivalci najdejo zatočišče pred hrupom in vrvežem vsakdanjika. Raziskave potrjujejo, da imajo ljudje, ki redno preživljajo čas v naravi, nižjo raven stresa, boljše duševno zdravje ter višjo raven sreče in zadovoljstva. Že nekaj minut hoje ali sedenja v naravi lahko izboljša počutje in zmanjša občutke tesnobe.
2. Blagodejni vpliv na zdravje
Narava v mestih pozitivno vpliva na fizično zdravje prebivalcev. Drevoredi in zeleni parki izboljšujejo kakovost zraka, saj listi in korenine absorbirajo škodljive delce ter zmanjšujejo raven ogljikovega dioksida. Reden dostop do naravnih površin spodbuja tudi aktivnosti na prostem, kot so hoja, tek, kolesarjenje in različni športi, kar znižuje tveganje za srčno-žilne bolezni, prekomerno telesno težo in sladkorno bolezen. Zelenje v mestih ima še dodatno vlogo naravnega uravnavanja temperature – poleti parki in drevoredi hladijo zrak ter ustvarjajo prijetnejšo klimo v vročih mesecih.
3. Okoljske koristi in odpornost mest
Narava igra ključno vlogo pri zagotavljanju trajnostne prihodnosti mest. Zelene površine pomagajo mestom priučinkovitejšem spopadanju z ekstremnimi vremenskimi razmerami, kot so poplave, vročinski valovi in suša. Rastline zadržujejo vodo, zmanjšujejo odtok deževnice in s tem preprečujejo poplave. Drevesa s svojo senco zmanjšujejo potrebo po klimatskih napravah in tako prispevajo k nižji porabi energije. Poleg tega so rastline in drevesa ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti v mestih, saj zagotavljajo zavetje in življenjski prostor pticam, žuželkam ter drugim živalskim vrstam.
4. Socialna povezanost in razvoj skupnosti
Naravne površine v mestih so tudi pomembna mesta srečanj in druženja, ki spodbujajo socialno interakcijo in povezanost med ljudmi. V urbanih okoljih, kjer so prostori pogosto zgoščeni in zasebnost omejena, imajo zelene površine pomembno družbeno vlogo. Parki, skupnostni vrtovi in igrišča postanejo prostori, kjer se lahko ljudje vseh starosti srečujejo, spoznavajo ter razvijajo občutek pripadnosti skupnosti. Skupnostne iniciative, kot so zasaditve dreves, urejanje parkov ali prirejanje dogodkov na prostem, krepijo sodelovanje med prebivalci ter prispevajo k bolj povezani in vključujoči skupnosti.
5. Psihološki pomen povezanosti z naravo
Človekova potreba po stiku z naravo je globoko zasidrana v naši psihologiji. Povezanost z naravo nas pomirja, navdihuje in krepi našo čustveno odpornost. Mestni prebivalci, ki imajo možnost rednega stika z naravo, poročajo o večjem zadovoljstvu, notranjem miru in občutku življenjskega smisla. Naravne površine v mestih prinašajo estetiko, ki je ni mogoče doseči z arhitekturo in urbanizmom, saj naravne oblike, barve in teksture prinašajo lepoto in harmonijo v vsakodnevno življenje prebivalcev.
Vrednost narave v mestih je neprecenljiva
Moč narave v mestih ni zgolj estetska dopolnitev urbanega prostora, temveč ključen element za zdravje, dobro počutje in trajnostni razvoj prebivalcev. Zato je izjemno pomembno, da se urbanisti, mestne oblasti in lokalne skupnosti zavzemajo za ohranjanje obstoječih zelenih površin ter načrtovanje novih. Narava ni zgolj »okras« mest, ampak njihov življenjski utrip, ki nam omogoča boljše in kakovostnejše bivanje.
