V povezavi z razumevanjem področja okolje-zdravje smo v okviru projekta Okolje, zdravje in mladi 2017-19 izvedli raziskavo.Njen namen je bil oceniti stopnjo znanja med mladimi in njihovo stališče do okoljsko-zdravstvene problematike ter preveriti, ali so pripravljeni spremeniti svoje vsakodnevne navade.
Zdravje in dobro počutje človeka sta v veliki meri odvisna od naravnega in družbenega okolja, v katerem živi. Človek kot sestavni del narave bistveno vpliva na sestavine naravnega okolja, enako pa tudi okolje vpliva nanj. Okolje na zdravje človeka vpliva na različne načine – prek izpostavljenosti fizikalnim, kemijskim in biološkim dejavnikom ter prek sprememb v našem vedenju v povezavi s temi dejavniki. Pri tem pa lahko posameznik le omejeno vpliva na osnovne sestavine okolja, kot so onesnaženost zraka, ki ga diha, kakovost pitne vode v svojem domu, urbanistična ureditev naselja, v katerem živi, raven okoljskega hrupa, mikrobiološka in kemijska ustreznost živil in proizvodov v vsakdanji rabi ter drugi dejavniki v okolju, ki jim je vsak dan izpostavljen. V teh primerih je posameznik odvisen od ukrepov države in delovanja celotne družbe. Del celostnega pristopa je tudi sodelovanje civilne družbe in predvsem mladih zato je potrebno pred pripravo in izvajanjem ukrepov pridobiti informacije o tem, kakšno je trenutno stanje v tej populaciji.
V povezavi z razumevanjem okolja in zdravja smo izvedli raziskavo. Njen namen je bil oceniti stopnjo znanja med mladimi in njihovo stališče do okoljsko-zdravstvene problematike ter preveriti, ali so pripravljeni spremeniti svoje vsakodnevne navade v prid manj onesnaženemu okolju in boljšemu zdravju, kar je v korist vsem, še posebej pa mlajšim generacijam. Spletni vprašalnik je izpolnilo 460 mladih med 15. In 29. letom.
Mladi imajo trdno izoblikovana stališča, da k zmanjšanju onesnaženosti zunanjega zraka in k zmanjšanemu vplivu podnebnih sprememb pomembno prispeva varčevanje z energijo in večja raba obnovljivih virov energije. Menijo tudi, da je na voljo premalo informacij o tem, kako zmanjšati izpostavljenost in v kolikšni meri smo ljudje sploh izpostavljeni onesnaževalom v zunanjem zraku. Zato je potrebno na ustrezen način spodbuditi pristojne institucije, da okrepijo ozaveščanje javnosti o teh vsebinah. V povezavi s podnebnimi spremembami so mladi pripravljeni zamenjati osnoven vir energije, vendar le v primeru, da bi bila ta energija dostopna po razumni ceni in oskrba z njo zanesljiva, manj pa jim je pri tem pomembna cena osnovne investicije. Na področju kakovosti zraka mladi zagovarjajo predvsem ukrepe, kot so učinkovit in cenovno dostopen javni potniški promet ter večje investicije v obnovljive vire energije. Precej nepopularni so med mladimi bolj restriktivni ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka, kot so npr. zapiranje mestnih jeder, prilagajanje ogrevanja onesnaženosti zraka in podobno.
Poročilo, ki zajema raziskavo o znanju, stališčih in vedenju slovenske mladine v povezavi z mladimi v letu 2018, je nastalo pod okriljem Partnerstva za okolje in zdravje, ki ga vodi Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj in vključuje tudi društvo Focus, Zvezo študentov medicine, Mladinsko združenje za trajnostni razvoj in zunanje strokovne sodelavce.. Sofinanciralo ga je Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.
Do celotnega poročila lahko dostopate tukaj.