Trajnostne navade mladih:
Med skrbjo in nemočjo
V okviru projekta Partnerstvo za okolje in zdravje 3.0 smo izvedli anketo med mladimi, starimi od 15 do 29 let. Namen ankete je bil ugotoviti, kako mladi dojemajo vpliv okolja na zdravje, kako zaskrbljeni so glede podnebnih sprememb in katere trajnostne navade že vključujejo v svoje vsakdanje življenje.
Za izvedbo ankete smo uporabili strukturiran vprašalnik z 28 trditvami, ki so jih udeleženci ocenjevali na sedemstopenjski lestvici (od 1 = sploh se ne strinjam do 7 = popolnoma se strinjam). Vprašanja so pokrivala področja, kot so npr. zaznavanja povezave med okoljem in zdravjem, podnebna zaskrbljenost, trajnostno vedenje ali socialna podpora in občutek vpliva. Zbiranje odgovorov je potekalo med majem in junijem 2025.
65,7 % mladih je zaradi možnih posledic podnebnih sprememb zaskrbljenih
Rezultati kažejo, da 80 % mladih meni, da obstaja jasna povezava med podnebnimi spremembami in zdravjem ljudi, 65,7 % pa jih je zaradi možnih posledic podnebnih sprememb zaskrbljenih. 51 % vprašanih meni, da lahko s svojim vedenjem vplivajo na podnebne spremembe, a hkrati se jih 48,6 % sprašuje, če imajo njihove trajnostne navade dovolj velik vpliv na blaženje podnebnih sprememb. Skoraj 49 % mladih občuti nemoč pri obvladovanju podnebnih sprememb, le 5,7 % pa se počuti dovolj varno zaradi delovanja pristojnih javnih inštitucij na področju okolja in zdravja.
Podnebna zaskrbljenost med mladimi v Sloveniji
Vir: Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Pri vključevanju trajnostnih praks v svoje vsakdanje življenje mladi odgovarjajo sledeče:
- 80 % daje prednost tuširanju pred kopanjem v kadi,
- 80 % uporablja vrečke za ponovno uporabo,
- 77 % se v šolo ali službo odpravi s kolesom ali javnim prevozom,
- 77 % pazi, da ne zavrže hrane,
- 54,3 % se pozimi dodatno obleče namesto zviševanja temperature v prostoru,
- 40 % je pripravljenih prilagoditi svojo prehrano tako, da kupujejo lokalno hrano ali uživajo manj pakiranih živil,
- 28,6 % se je pripravljenih odpovedati novemu telefonu zaradi blažitev podnebnih sprememb,
- 20 % kupuje izdelke v embalaži za ponovno polnjenje.
Pripravljenost mladih na prilagoditev prehrane
Vir: Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
