Sporočilo za javnost: SZO z novimi smernicami potrjuje – že manjše onesnaženje zraka lahko ogroža naše zdravje

Ljubljana, 22. september 2021 – Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je objavila posodobljene smernice in priporočila kakovosti zraka (ang. Global Air Quality Guidelines), iz katerih sledi, da imajo onesnaževala v zraku škodljiv vpliv na zdravje že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v obstoječi zakonodaji. V Inštitutu za zdravje in okolje, Focus, društvu za sonaraven razvoj, ter na Katedri za javno zdravje Medicinske fakultete v Ljubljani pozdravljamo nove smernice SZO, saj za zaščito zdravja prebivalstva priporočajo veliko strožja merila in potrjujejo potrebo po znatnem zmanjšanju onesnaženosti zraka v mestih. Poziv gre k odločevalcem na mednarodni, nacionalni in lokalni ravni, da izvedejo korenite ukrepe za zmanjšanje škodljivih izpustov ter s tem naslovijo dva problema hkrati: onesnaženost zraka in podnebno krizo.

Od zadnje globalne posodobitve smernic in priporočil SZO leta 2005 je bilo zaznati naraščanje znanstvenih dokazov, ki ocenjujejo povezanost med onesnaženostjo zraka in številnimi negativnimi zdravstvenimi izidi. Posledično je SZO po sistematičnem pregledu zbranih dokazov pričakovano prilagodila skoraj vse ravni ključnih onesnaževal zunanjega zraka. Znižala je ravni za delce PM10 in PM2,5, NO2, SO2 in CO ter opozorila, da je preseganje novih smernic za kakovost zraka povezano z velikim tveganjem za zdravje. Hkrati pa bi njihovo spoštovanje lahko rešilo na milijone življenj.

Po podatkih SZO je onesnažen zrak drugi vodilni vzrok smrti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, takoj za kajenjem tobaka. Nove znanstvene raziskave izpostavljajo predvsem ranljivost otrok, kajti zgodnja izpostavljenost onesnaženemu zraku ima lahko doživljenjske zdravstvene posledice. 

SZO poroča, da onesnažen zrak vsako leto povzroči do 7 milijonov prezgodnjih smrti po svetu, v Evropski uniji pa do približno 400.000 – samo pri nas pa kar 1700.

Ob tej priložnosti je Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje ter koordinator Partnerstva za okolje in zdravje, povedal: »Objava novih in bolj strogih smernic kakovosti zraka je pričakovana. Smernice so nastale na podlagi več kot 500 preglednih študij ter dajejo smernicam robustnost in gotovost pri koncentracijah škodljivosti onesnaževal zraka na zdravje, še posebej pri ranljivejših skupinah prebivalstva, kot so otroci, nosečnice, nedonošenčki, starejši ljudje ter ljudje s pridruženimi boleznimi (npr. respiratorna obolenja). Za primer, eno takšnih onesnaževal je NO2, ki smo ga letos merili ob prometnicah na več kot 150 lokacijah v Ljubljani. Za omenjeno onesnaževalo je SZO v novih smernicah postavila letno mejo 10 µg/m3, kar pomeni, da je že konstantna izpostavljenost relativno nizkim koncentracijam z vidika zdravja problematična. Trenutna zakonska letna meja znaša 40 µg/m3, kar je z javnozdravstvenega in okoljskega vidika nesprejemljivo. Podobno velja tudi za ostala onesnaževala, kot so delci (PM) in ozon (O₃), za katere obstajajo močni dokazi o negativnih zdravstvenih učinkih. Posledično je na vrsti politika, da se odloči, kako bo ta priporočila upoštevala. V Partnerstvu za okolje in zdravje pozivamo, da slovenski odločevalci priporočila jemljejo resno ter jih pomagajo vključiti v nacionalno in evropsko zakonodajo s sprejetim evropskim načrtom “Zero Pollution Action Plan”.«

Veljavna zakonodaja je namreč rezultat zastarelega političnega kompromisa, ki ne odraža najnovejših znanstvenih izsledkov, ki jih upoštevajo objavljene smernice SZO. Javno zdravje in pravica do čistega okolja ne smeta biti predmeta političnih dogovorov, temveč je treba zakonodajo snovati na znanstvenih dokazih. Posledično smo v Partnerstvu za okolje in zdravje ter delovni skupini okolje-zdravje Plana B za Slovenijo pripravili poziv ministrstvu za zdravje za aktivno vključitev v postopke za čistejši zrak in podporo standardom kakovosti zraka v povezavi z zdravjem.

Energetika in promet sta največja vira onesnaženosti zraka, pri čemer je pomembno izpostaviti, da z upoštevanjem bolj strogih standardov onesnaževal zraka ne vplivamo blagodejno le na javno zdravje, temveč tudi nižamo emisije toplogrednih plinov in blažimo podnebne spremembe. 

Marjeta Benčina iz okoljevarstvene organizacije Focus pojasnjuje: »Ukrepi, ki pripomorejo k znižanju toplogrednih plinov, v večini primerov zmanjšujejo tudi koncentracije onesnaževal v zraku. Opuščanje rabe fosilnih goriv v prometu in energetiki ter omejitev (nepravilne) rabe biomase za energetske namene sta ključna pri zmanjševanju družbenih stroškov zaradi onesnaženosti zraka in podnebnih sprememb. Vemo, kateri so ključni ukrepi za izboljšanje zraka v mestih, a so po naših ocenah odločevalci na vseh ravneh še vedno premalo pogumni pri njihovi izvedbi. V mislih imamo omejevanje osebnega motornega prometa v mestih (nizkoemisijske cone, parkirna politika), zmanjšanje pretočnosti za motorni promet, nižje hitrosti v mestih (30 km/h), brezogljično mestno logistiko, čista vozila, spodbujanje aktivne mobilnosti in javnega potniškega prometa, pa tudi boljši nadzor nad kurilnimi napravami in nad rabo biomase za namene ogrevanja ali v industriji. Da bomo vedeli, kakšna je kakovost zraka v mestih, moramo razširiti mrežo merilnih mest, predvsem na območja, kjer pričakujemo najslabše rezultate.«

Onesnažen zrak nima samo negativnih posledic na okolje in zdravje, temveč se kaže tudi v velikih družbenih stroških. Z omejitvijo onesnažujočega prometa t. i. nizkoemisijske cone v mestih bi lahko zmanjšali škodljive koncentracije delcev do 23 %, koncentracije dušikovih oksidov (NOx) v zraku pa za 36 %. S tem bi v evropskih mestih privarčevali do 130 milijonov evrov družbenih stroškov na leto (bolniške odsotnosti, slaba kakovost bivanja, čakalne vrste v zdravstvu).

Dr. Andreja Kukec, Katedra za javno zdravje, Medicinska fakulteta v Ljubljani, pravi: »Glede na obseg izpostavljenosti kakovost zunanjega zraka predstavlja eno izmed pomembnih determinant zdravja. Izhajajoč iz znanstvenih dokazov, epidemiološke študije ocenjujejo povezanost med izpostavljenostjo posameznim in mešanici različnih onesnaževal v zunanjem zraku ter negativnimi zdravstvenimi učinki (bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter negativni izidi v nosečnosti). Strokovnjaki s področja javnega zdravja pozdravljamo vpeljavo novih smernic SZO v zakonodajni okvir, prav tako pa tudi aktivni pristop pri veljavi in izvajanju ukrepov za zmanjšanje onesnaženja na samih virih. Za to je potrebno sodelovanje pristojnih deležnikov ter ozaveščanje prebivalstva.«

Kakšna je kakovost zraka v Ljubljani v kontekstu novih smernic? 

Meritve koncentracij dušikovega dioksida (NO2) v zraku, ki smo jih opravili februarja 2021, potrjujejo, da je zmanjšanje prometa, povezano z epidemijo covida-19, ugodno vplivalo na kakovost zraka v Mestni občini Ljubljana. Rezultati merilne kampanje “POZOR: tukaj je dihanje nevarno!” vzbujajo skrb, saj je zdravju zelo škodljiv plin, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil, še vedno prisoten v previsokih koncentracijah. Aktualna meja NO2, ki znaša 40 µg/m3 in je zdravju škodljiva, se je z novimi smernicami spustila na letno mejo 10 µg/m3. Tako v kontekstu novih smernic SZO rezultati meritev NO2 iz februarja 2021 kažejo, da v Ljubljani praktično ni lokacije, kjer koncentracije tega plina ne bi bile škodljive za zdravje (10 µg/m3). Ključno je, da se sprejmejo smiselni ukrepi (spodbujanje konkurenčnosti javnega prevoza, elektrifikacija voznega parka in aktivne mobilnosti, uvedba nizkoemisijskih con itd.), ki bodo prispevali k zmanjšanju izpostavljenosti prebivalcev onesnaženemu zraku.

Rezultati februarskih meritev NO2 v Ljubljani so pregledno predstavljeni tudi na spletnem mestu kampanje POZOR: tukaj je dihanje nevarno!, na katerem je izpostavljena tudi bližina izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, kjer se zadržujejo ranljivejši prebivalci mesta (npr. šolarji, bolniki, ostareli itd.).

Več informacij:

  • Tomaž Gorenc, Inštitut za zdravje in okolje, tomaz.gorenc@izo.si, +386 40 493 460
  • Marjeta Benčina, Focus, društvo za sonaraven razvoj, marjeta@focus.si, +386 31 398 803
  • doc. dr. Andreja Kukec, Medicinska fakulteta UL, Katedra za javno zdravje, andreja.kukec@mf.uni-lj.si
  • Deli

    Share on facebook
    Share on twitter
    Share on linkedin

    Poskrbi za okolje in poskrbel boš za svoje zdravje.